Včeraj smo praznovali rojstni dan od naše članice Regine in člana Tomaža. Že v jutranjih urah so stekle priprave ( sestanki so bili večkrat) z kuhanjem pasulja, popoldan pa še jedi iz roštilja. Seveda so zopet prišle do izraza glsbene sposobnosti obeh Robertov, Joško je bil malo bolj tih, Tomaž je skrbel predvsem za izdajo in evidentiranje pasulja, Nada in Regina so skrbele da ni bilo preveč vode na mizi ampak pravi »poklopci«, Barbara je poskrbela za promocijski material, Robi pa je bil spet glavni »lučkar«, saj je poslikal vse detalje (tudi notranjosti peči) v hiši in izven nje.

Skratka kot je bilo za pričakovati, fešta je uspela nad pričakovanji, niti dež ni zmotil ostre debate kdo bo več in prej pojedel pasulj. Pravijo, da je bil izredno kakovosten ( pa ni bil iz Hrovače, pač pa unikatno kuhan na Ciglarni), kar se je poznalo še v nedeljo zjutraj ( megla se je zadrževala skoraj celo dopoldan).

Kljub strahu da smo ostali brez podpore od zgoraj ( vreme), se nam je zjutraj le posvetilo malo sonca ( čeprav sva z Robertom že ob 5 zjutraj hodila vsak na svoj konec bajte ogledovat nebo) in pričeli so kapljati tudi prvi kolesarji. Nekateri so pesimistično zmajevali z glavami, češ, dosti si upamo, kaj pa če…

In ob spremstvu »oldtimerja« Ludvika, se je prva skupina odpeljala gristi klance proti Kolpi. Pol ure kasneje pa se je za njimi zapodila še druga malo številčnejša skupina, ki nas je že pred Mozljem dohitela ( in seveda prehitela) vendar smo se vsi skupaj zbrali na vrhu Vidma na malo daljši počitek.

Po prihodu, pa hitro postavljati tabor, »obvezen« roštilj in že je prva runda »poklopcev bila uničena, ravno tako roštiljada. Kljub malo bolj mrzli vodi ( 15 stopinj), je super poživila preutrujene ude. Malo bolj korajžni na glavo v Kolpo, malo manj pa na noge. Ostali so bodrili in komentirali posamezne »virtualne skoke«. No vsi ki smo se kopali, smo imeli nekaj težav pri opravljanju male potrebe, sam smo morali najprej najti vse inštrumente.

Zvečer pa žur. Na srečo smo imeli tudi dva »frajtonija« s harmoniko, pa še ob polnoči je imel eden izmed nas rojstni dan. Pestro. Vmes še obiski, malo odbojke potem pa prijeten počitek.

Proti jutru je dež osvežil kamp ( ne prehudo), tako da smo se zbudili v sončno jutro in na hitro na roštilju spekli 60 jajc, ki so jih v sekundi »potamanili« lačna usta.

Po kosilu pa počasi pakirat, pospravit kamp in proti domu.

Aja, dva izmed kolesarjev ( Igor in Roman) se je  sta se odločila, da se tudi nazaj odpeljeta z istim prevoznim sredstvom kot tja. Vsaka jim čast.

Letos se je kolesarjenja udeležilo že 46 kolesarjev in spremljevalcev. Prispeli smo brez vseh zapletov in srečno.

Posebej bi se zahvalili sponzorjem, ki so nam za dobro voljo podarili pijačo in tako prispevali še dodatno za dobro voljo in vzpodbudo za vrtenje pedal.

To so bili Gregor Pugelj, Aleš in Gregor Lesar, Robert Kljun ki je poskrbel za prevoz, David Tanko in Riki Pavlin ki sta prepeljala nazaj vsa kolesa in opremo, pa seveda Marički, ki je spravila vso pijačo v haldilnik za takojšnjo hladno osvežitev.

Upamo, da se ta lahko bi rekli že tradicionalni piknik na Kolpi obdrži in postane trajno druženje vseh na naši ulici in tudi že širše.

Ostale slike si lahko ogledate TUKAJ, video pa bo objavljen jutri.